Angleščina v komunikaciji
Ni dovolj, da skrbimo samo za telo, dobro je, da poskrbimo tudi za možgane. Mentalna lenoba nam ne prinese nič dobrega. Dokazano je, da se možgani ob mentalni neaktivnosti starajo hitreje od tistih, ki so aktivnejši. Čas si tudi v poznejših letih življenja lahko krajšamo z matematičnimi igricami, z reševanjem križank, družabnimi igrami ipd. Mnogo starostnikov se je v poznih letih življenja naučilo angleščine in osnov računalništva.
Nova znanja so jim povečala samozavest. Angleščina je jezik, ki ga lahko vadijo tudi s svojimi otroki in vnuki. Tudi branju se ni dobro odpovedati. Z njim spoznavamo novo svetove, si širimo besedni zaklad in spoznavamo nam drugačne načine življenja in življenske zgodbe knjižnih junakov. Ob straneh knjige, če le ta ni izposojena iz knjižnice si lahko delamo zapiske. Če je angleščina tisti jezik, ki bi ga radi znali bolje govoriti, potem vam svetujemo, da obiščete stran http://www.anglescina.org/.
Ali pa naredimo obnovo in pripišemo zraven tudi svoja občutja ob branju. Lahko se o zgodbi pogovorimo tudi s prijatelji, ali pa organiziramo bralne urice. Če smo vešči kakšnega tujega jezika kot so npr. angleščina, nemščina, italijanščina in francoščina, bomo hitro našli pravo komunikacijo s tujcem. Seveda pa obladovanje jezika pomeni, da je potrebno vlužiti nekaj časa in truda v samo učenje- Tako, ne bomo prehitro postarali svojih možganov. Predvsem pa se ne pozabimo smejati. Ni vrag, da nam tudi to ne bo koristilo!